Nasveti

  • Polnovredna, uravnotežena prehrana v daljšem obdobju pred spočetjem zagotavlja večjo možnost zanositve.
  • Nezdravi obroki, alkohol, kajenje in stres močno zmanjšujejo plodnost.
  • Folna kislina učinkovito odpravlja nepravilnosti v razvoju hrbtenične cevi pri zarodku.
  • Razvoj otroka se začne že v maternici in je odvisen izključno od materinega telesa in njene prehrane.
  • Novo življenje je treba ustvariti, zgraditi, zato je najpomembnejša naloga zadostiti potrebam novega organizma po gradnikih.
  • Poporodni stres in celo poporodna depresija vodita v izgubo občutka za lakoto. Brez hrane pa se mleko ne more tvoriti.
  • Ostrim začimbam se med dojenjem ni treba izogibati,saj se z njimi otrok seznanja z raznolikimi okusi hrane.
  • Dojenje je najboljša shujševalna dieta. Morda ne najhitrejša, vendar zagotovo zanesljiva.
  • Materino mleko je najkakovostnejša hrana za novorojenčka in prav nobena mlečna formula ga ne more v vsej polnosti nadomestiti.
  • Kompleksnih ogljikovih hidratov naj bi bilo v prehrani doječe matere več, kar okoli 55 odstotkov, saj vplivajo na umirjenost mame in posledično na večjo proizvodnjo mleka.
  • Materino mleko je tekočina, zato je treba veliko piti. Najbolje kar kozarec vode med dojenjem ali takoj po njemu.
  • Folna kislina je pomembna pred spočetjem in v prvih mesecih nosečnosti, pa tudi med dojenjem. S kuhanjem se folna kislina skoraj vsa uniči, zato je temno zeleno listnato solato bolje uživati surovo.
  • Sardele vsebujejo veliko vitamina B12, ki preprečuje slabokrvnost.
  • Po statistiki je znanih kar 20 tisoč različnih alergenih snovi in tako skoraj ni hrane , ki ne bi povzročila alergij.
  • Vzrok za alergijsko reakcijo dojenčka pri dojenju je po navadi navzočnost nepopolno razgrajenih beljakovin zaužite hrane matere.
  • Otroku na začetku ponudimo okuse zelenjave, ki jo gojimo pri nas.
  • Beljakovin iz kravjega mleka otrok do enega leta ne more popolnoma razgraditi in zato lahko te izzovejo alergijski odziv telesa.
  • Otrok je tisto hrano, ki mu je znana, s katero se je že srečal in jo je že večkrat videl.
  • V drugem in tretjem letu se po navadi pojavita izbirčnost in neješčnost, ki pogosto trajata do vstopa v šolo ali celo dlje.
  • Količine, ki jih je otrok sposoben pojesti, so majhne, zato so strokovnjaki mnenja, da je dovolj, če v obdobju neješčnosti poje pri enem obroku toliko žlic jedi, kot šteje let.
  • Na prehrano šolarja moramo biti še posebej pozorni, če želimo, da bo v šoli uspešen, poln energije in želje po novem znanju.
  • Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj dvigne raven sladkorja v krvi in dopolni zaloge pomembnih hranil, ki so se izčrpale med nočnim počitkom in obnovo telesa.
  • Na povečanje teka je mogoče vplivati tudi z izbiro hrane. Jedi naj bodo pripravljene izvirno, izbirajmo pestra in raznolika živila.
  • Vključite otoka v nakupovanje, izbiranje hrane, vrtnarjenje in tudi v kuho.
  • Le redki otroci so dobri jedci, pravi gurmani, ki uživajo v raznovrstni in pestri hrani ter preizkušajo nove okuse.
  • Od otrokove prehrane so odvisni njegovo razpoloženje, delo in utrujenost.
  • Krivce za vse večje število otrok s čezmerno telesno težo lahko poiščemo v prehranjevalnih navadah družine.
  • Otroci naj uživajo ribe, saj koristne snovi v ribah vplivajo tudi na inteligenco.
  • Številnim otrokom z znaki hiperaktivnosti primanjkuje tudi minerala cinka, ki preprečuje prehod skozi krvno – možgansko pregrado.
  • Največ kalcija dobimo z mlekom in mlečnimi izdelki, nekaj pa tudi z zelenjavo in ribami.
  • Poletno sadje vsebuje veliko vode, zato ga otrokom ponudimo v različnih oblikah čim večkrat na dan.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja